Rent-a-car Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Republike Slovenije,  ki je od 1. maja 2004 članica Evropske skupnosti. Mesto s približno 270.000 prebivalci je geografsko, ekonomsko, politično, kulturno in znanstveno središče Slovenije. Ljubljana leži približno 140 km zahodno od Zagreba, 250 km vzhodno od Benetk, 350 km jugozahodno od Dunaja ter 400 km jugozahodno od Budimpešte.

Mesto leži v Ljubljanski kotlini, najznačilnejšo podobo pa mestu daje reka Ljubljanica. Na južnem obrobju mesta se nahaja Ljubljansko barje, ki je od leta 2008 razglašeno za krajinski park.

Ljubljansko podnebje je celinsko s toplimi poletji in zmerno mrzlimi zimami. Najtoplejša meseca sta julij in avgust (z dnevnimi temperaturami do med 25 in 30 °C), januar pa je najhladnejši mesec (s temperaturami okoli 0 °C).

Na razvoj mesta Ljubljane je skozi zgodovino vplivalo več različnih kultur, od katerih so najpomembnejše germanska, romanska in slovanska. Vplive teh različnih kultur je moč zaznati še danes v številnih različnih navadah, predvsem v dejstvu, da Slovenci govorijo številne tuje jezike.

Zgodovina mesta Ljubljana
Mesto je bilo naseljeno že v rimskih časih, kot vojaška naselbina z imenom Emona. Okoli leta 50 je bil vojaški tabor že dobro utrjen z zidanim obzidjem. Naselje s 5.000 prebivalci je bilo pomembna strateška postojanka in je odigralo ključno vlogo v številnih vojnah. Po razpadu rimskega cesarstva so Emono leta 452 pod Atilovim poveljstvom porušili Huni. Kasneje so Ljubljanski kotlini in okoliških krajih pustošili še Vzhodni Goti in Langobardi. Slovanski predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja in nekdaj močna rimska postojanka se je postopno razvila v pomembno zgodnje krščansko središče.
Predhodnik današnjega imena Luwigana, se v zapisih prvič pojavi leta 1144. V 13. stoletju so takratno srednjeveško Ljubljano sestavljala tri obzidana, ločena trška jedra. S pridobitvijo mestnih pravic leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar, mesto pa je sčasoma postalo glavno mesto dežele Kranjske. Leta 1278 je mesto dokončno prešlo pod Habsburško oblast in prav Habsburžani so mesto uradno preimenovali v Laibach. Po potresu leta 1511 so mesto obnovili v renesančnem slogu in ga na novo obzidali.

V 16. stoletju je imela Ljubljana znova približno 5.000 prebivalcev. V tistem času je Ljubljana dobila prvo srednjo šolo, javno knjižnico in tiskarno. Takrat je mesto postalo središče slovenskega protestantizma in tako tudi središče kulturnega dogajanja takratne Kranjske dežele. Leta 1597 so v mesto prispeli jezuiti in ustanovili gimnazijo, ki se je kasneje razvila v kolegij.

Konec 17. stoletja so z ustanovitvijo Academie operosorum Labacensis v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji, kar je mestu dalo znameniti baročni arhitekturni slog. Leta 1701 je bila ustanovljena Academia philharmonicorum, pod okriljem katere je v Ljubljani nekaj časa deloval tudi Gustav Mahler.

V začetku 19. st. so uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove, ki so v rabi še danes (Tromostovje,  Zmajski most). To je tudi čas življenja in ustvarjanja največjega slovenskega pesnika – Franceta Prešerna, ki je avtor teksta slovenske himne – Zdravice.

Leta 1849 je z Dunaja pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je z dokončanjem južne železnice vzpostavljena povezava s Trstom. Leta 1895 je mesto štelo 30.000 prebivalcev in znova doživelo katastrofalen potres. Podobno kot po potresu leta 1515, so mesto obnovili v značilnem slogu takratne dobe, tokrat v secesijskem in neoklasicističnem slogu. V drugi polovici 19. stoletja se je mesto Ljubljana postopoma uveljavilo kot politično in kulturno središče Slovencev.

Ob prelomu stoletja je mesto pridobilo vodovod (1890), elektriko, sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907). Po propadu Avstro-Ogrske leta 1918 je leta 1929 Ljubljana postala sedež Dravske banovine v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V času kraljevine so bile ustanovljene Univerza (1919), Narodna galerija (1918) ter Akademija znanosti in umetnosti (1938). Po drugi svetovni vojni je Ljubljana postala glavno mesto Socialistične republike Slovenije znotraj Jugoslavije.

Vas zanima od kod ima Ljubljana za svoj prepoznavni znak zmaja?
Izbira simbola je povezana z legendo o Argonavtih in starogrškim junakom Jazonom, ki naj bi kralju Aitesu ukradel zlato runo. Legenda pravi, da je pred zasledovalci Jazon s tovariši zbežal na ladji Argo. Potovanje jih je vodilo čez Črno morje po Donavi ter Savi vse do Ljubljanice. Po legendi so tu argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem in na ta način prispeli do Jadranskega morja. Ob izviru Ljubljanice, na poti proti morju, so se ustavili ob velikem jezeru na Barju, kjer je živela pošast – zmaj. V boju s pošatjo je zmagal Jazon in prav ta pošast naj bi bila tisti Ljubljanski zmaj, ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja v ljubljanskem mestnem grbu.

Ljubljanske znamenitosti
Že od daleč najvidnejša znamenitost mesta je Ljubljanski grad, ki se nahaja na vrhu grajskega griča. Zgodovinski zapisi pričajo, da je so bile prve stalne poselitve že leta 1200 pr. n. št. Grad je bil kot sedež vojvodine Kranjske v listinah prvič omenjen leta 1144. Prvotna vojaška trdnjava je bila konec 13. st. s prehodom pod habsburško cesarstvo povsem uničena. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad z močnimi obrambnimi stolpi, z namenom obrambe pred pogostimi turškimi vpadi in kmečkimi upori. Grad je večkrat služil kot zapor in leta 1905 prešel v trajno last mesta. Leta 1960 so na Gradu začeli najnovejšo arhitekturno prenovo, ki v nekaterih delih Gradu traja še danes. Grad so leta 2006 z vzpenjačo povezali s spodnjim delom mesta, s čimer je postal zanimiva turistična zanimivost s pestrim kulturnim programom.

V Ljubljani lahko obiskovalci občudujejo dobro ohranjeno staro mestno jedro (nekdanji srednjeveški obzidani del mesta z mestno hišo). Ostale zanimivosti v mestu so številne palače (nekdanji Deželni dvorec- sedež današnje Univerze v Ljubljani, Tivolski, Cekinov, Kodeljev grad, itd.) ter cerkve (katedrala svetega Nikolaja, Frančiškanska, Križevniška, Uršulinska cerkev, itd.). Pomembnejše stavbe mesta so Narodna univerzitetna knjižnica arhitekta Jožeta Plečnika, kulturni center Cankarjev dom, stavba Slovenske filharmonije, itd. Prepoznavna stolpnica v centru mesta je Nebotičnik arhitekta Šubica. Ljubljano krasi nad 40 delujočih vodnjakov (najbolj znan je Robbov vodnjak pred Magistratom). Sprehod po naravi nudijo številni mestni parki – največji je park Tivoli. Botanični vrt v Ljubljani deluje že od leta 1810. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov.

Muzeji in galerije
V Ljubljani lahko obiščete številne muzeje, umetnostne galerije, gledališča in več kinodvoran. Med 15 muzeji imajo izjemnejše zbirke Narodni, Prirodoslovni, Etnografski, Železniški, Muzej novejše zgodovine ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Med galerijami izstopajo Narodna in Moderna galerija ter Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. Bolšji sejem se dogaja vsako nedeljo v starem delu mestnega jedra.